Kako sem se znebil listnih uši na sobnih rastlinah: V pršilki s tlačilko za zračni tlak sem zmešal mešanico dveh špricev detergenta za ročno pomivanje posode in dodal slab liter mlačne do tople vode. Približno bi retrospektivno ocenil, da je raztopina detergenta 1:100. Nato sem s pršilko dobro preškropil vse liste in popke sobne rastline ter z raztopino omočil še zemljo. Doslej sem to počel štirikrat in zelenih listnih uši na rastlini ni več, poprej pa jih je bilo na njej okoli sto.

Rastlino sem nato pustil zunaj na vetru in soncu nekaj deset minut, da se je dodobra osušila.

"Koža" iz lipidov teh živalic namreč ob stiku z milnico razpade oziroma se omehča dovolj, da neha ohranjati telesca živali v pravi obliki, zato uši hitro poginejo. Tako razredčena mešanica za mojo rastlino na prvi pogled ni nevarna. Milinca je bila le tolikšna, da je med brizganjem na tla izdelovala bore malo milnih mehurčkov -- detergenta sem dal kvečjemu za vzorec.

Po prvem, drugem in tretjem škropljenju, vsa tri v roku enega tedna, sem na rastlini še vedno zapazil uši. Njihova jajčeca se namreč ob stiku z milnico ne poškodujejo in se ličinke uši izvalijo brez težav. Zato je za uspešno zatiranje treba rastlino škropiti večkrat.

Kontrolnega preizkusa brez detergenta nisem delal. Mogoče je že škropljenje z vodo dovolj, da ubije listne uši, vendar sem opazil, da so se slednje po škropljenju res kot pričakovano ob rahlem dotiku zdruznile v zeleno plundro.

Vedite, da nisem specialist za botaniko. Rastlina, ki sem jo škropil, je okrasna; z užitnimi rastlinami s takimi amaterskimi sredstvi rajši ne bi eksperimentiral in ogrožal svojega zdravja. V teh primerih svetujejo uporabo namenskih mil iz trgovine. Sploh pa imajo listne uši zunaj plenilce in narava poskrbi zanje.